Šef Nata: "Putin verjame, da nas lahko preživi, a ne gremo nikamor"

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je po današnjem zasedanju zunanjih ministrov zavezništva opozoril na "resnične in trajne nevarnosti", s katerimi se Evropa sooča zaradi Rusije. Dejal je, da zaradi "vse bolj nepremišljenega vedenja" Rusije Nato potrebuje "neomajno budnost".

Zavezniki morajo zaradi tega storiti več, zato so ministri na srečanju razpravljali o načrtih, da bi v obrambne izdatke vložili pet odstotkov BDP, saj je po njegovih navedbah potrebno braniti vsak centimeter ozemlja, poroča britanski BBC.

Pojasnil je, da je na celem svetu ameriški predsednik Donald Trump edina oseba, ki je sposobna prekiniti zastoj, ko se gre za vojno v Ukrajini.

"Na Rusijo moramo še naprej pritiskati," je nadaljeval. Med pritiske spada nadaljnji dotok orožja v Ukrajino in gospodarski pritisk, da bi ruski predsednik Vladimir Putin po Ruttejevih navedbah razumel, da ni izhoda in bo moral sklepati kompromise.

Poudaril je, da le še "peščica držav" ni zavezana k pobudi PURL, prek katere evropske zaveznice in Kanada financirajo dobave ameriškega orožja in streliva Ukrajini, medtem ko sta dve tretjini zaveznic že podpisali pogodbo.

"Delitev bremena je zdaj na veliko boljšem mestu," je dejal in dodal, da lahko Nato s tem Ukrajini zagotovi "stalen dotok orožja", s tem pa se ustvarja pritisk na Rusijo. Izpostavil je tudi ukrajinsko odpornost in dejal, da podpora Nata na terenu in v zraku pomaga Ukrajini držati frontno linijo.

"Putin verjame, da nas lahko preživi, vendar ne gremo nikamor. (...) Nihče si ne želi miru bolj kot Ukrajina," je še dejal in ponovno poudaril pripravljenost članic Nata, da bodo storili vse, kar je potrebno, da zaščitijo in zavarujejo svoje ozemlje in ljudi.

Nov obsežen nakup ameriškega orožja za Ukrajino

Nemčija, Poljska, Norveška, Nizozemska in Kanada so medtem po navedbah AFP danes že napovedale nov obsežen nakup ameriškega orožja za Ukrajino, za kar bodo namenile milijardo dolarjev oziroma več kot 850 milijonov evrov.

"Ukrajina mora ostati močna, mi, zavezniki v največji in najuspešnejši vojaški zvezi v zgodovini, pa moramo ostati odločni in predani," je dejal norveški zunanji minister Espen Barth Eide.

Po besedah njegovega nemškega kolega Johanna Wadephula bo Berlin za nakup novega paketa ameriškega orožja zagotovil 200 milijonov dolarjev oziroma dobrih 171 milijonov evrov. Dodatnih 25 milijonov evrov bo Nemčija prispevala v Natov sklad za nakup zimske opreme in medicinskih potrebščin, navaja nemška tiskovna agencija dpa.

V Bruslju brez ameriškega sekretarja Rubia

Zunanji ministri članic Nata, med njimi slovenska ministrica Tanja Fajon, na današnjem zasedanju v Bruslju razpravljajo o prizadevanjih za mir v Ukrajini, ki so z objavo ameriškega osnutka načrta za končanje vojne prejšnji mesec dobila nov zagon.

Zasedanje, na katerem ni državnega sekretarja ZDA Marca Rubia, sledi torkovemu srečanju ruskega predsednika Vladimirja Putina z ameriškim posebnim odposlancem Steveom Witkoffom in zetom predsednika Donalda Trumpa Jaredom Kushnerjem v Moskvi.

Pogovori naj bi bili konstruktivni in produktivni, a kompromisa, med drugim glede zasedenih ozemelj v Ukrajini, vpletene strani niso dosegle.

O uporabi ruskih zamrznjenih sredstev neenotni

Evropska komisija je danes predstavila tudi predloge pravne podlage za dve možni rešitvi za financiranje 90 milijard evrov vrednega posojila Ukrajini, s katerim bi podprli njene proračunske in vojaške potrebe. Kot je ob predstavitvi pojasnila predsednica komisije Ursula von der Leyen, bo Ukrajina po ocenah Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v letih 2026 in 2027 potrebovala 135 milijard evrov.

Prva možna rešitev, ki bi potrebovala soglasno podporo držav članic EU, po besedah von der Leyen predvideva zadolževanje unije na kapitalskih trgih, pri čemer bi za poroštva uporabili evropski proračun.

Druga možna rešitev pa predvideva uporabo ruskega premoženja, zadržanega v okviru sankcij proti Rusiji zaradi njene agresije na Ukrajino. Evropska komisija bi si pri vseh finančnih institucijah v članicah EU, ki hranijo rusko premoženje, izposodila denarna sredstva, v katera so se oziroma se še bodo pretvorile dospele ruske obveznice. Ta predlog, v skladu s katerim bi Ukrajina posojilo odplačala, šele ko bi ji Rusija povrnila vojno škodo, bi potreboval podporo kvalificirane večine držav članic v Svetu EU, je pojasnila von der Leyen.

Evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis je pojasnil, da je na evropskih finančnih institucijah, vključno s komercialnimi bankami, za 210 milijard denarnih sredstev. Od tega nameravajo v prihodnjih dveh letih za podporo Ukrajini nameniti po 45 milijard letno. Za pozneje bo na razpolago še 75 milijard, saj morajo 45 milijard evrov pustiti za odplačilo obstoječega posojila Ukrajini v okviru skupine G7.

Tej rešitvi že dalj časa ostro nasprotuje Belgija. Belgijski premier Bart De Wever je pretekli teden v pismu predsednici komisije Ursuli von der Leyen zapisal, da bi to lahko ogrozilo prizadevanja za mir v Ukrajini. Belgija, v kateri je shranjeno največ ruskega zamrznjenega premoženja, je prav tako večkrat opozorila na morebitna tveganja, ki bi jim bila zaradi te sheme izpostavljena.

Na slednje je ob prihodu v Bruselj poudaril tudi belgijski zunanji minister Maxime Prevot. "Zahtevamo, da so tveganja, ki bi jim bila Belgija zaradi te sheme izpostavljena, povsem pokrita," je poudaril.

Ponovil je, da je po njihovem mnenju možnost financiranja nadaljnje podpore Ukrajini z uporabo zamrznjenega premoženja, ki je večinoma shranjeno v Belgiji, najslabša med vsemi. Označil jo je za tvegano, saj tega ni še nihče nikoli storil.

Po Prevotovih besedah bi raje videli, da bi se EU zadolžila na kapitalskih trgih in denar posredovala Kijevu.

A glede skrbi Belgije je ob predstavitvi predlogov predsednica komisije poudarila, da so jim "zelo pozorno prisluhnili in skoraj vse tudi upoštevali v pripravi predlogov". "Vključujejo zelo močne varovalke, da bi zaščitili države članice in kar se da zmanjšali tveganja," je dejala.

Po pojasnilih Dombrovskisa bi morale države članice zagotoviti poroštva za posojilo, ki bi jih uporabili le, če bi morale finančne institucije Rusiji vrniti sredstva. "Tveganje, da bi se to zgodilo, je sicer zelo majhno," je povedal.

Po navedbah neimenovanih uradnikov komisije bi morale članice za leti 2026 in 2027 zagotoviti za 105 milijard evrov poroštev, od leta 2028 pa bi jih zagotavljali iz rezerve proračuna EU. To bi bilo sicer ob dopolnitvi trenutnega dolgoročnega proračuna EU, ki jo je danes predlagala komisija, možno že v prihodnjih dveh letih.

Kot je še dejal komisar, predlogi vključujejo tudi varovalke za zaščito evropskega zasebnega premoženja pred ukrepi Moskve v Rusiji in njenih partnerskih državah.

Predsednica komisije se sicer na današnji novinarski konferenci ni strinjala z belgijskim premierjem Bartom De Weverjem, da bi lahko uporaba zamrznjenega ruskega premoženja ogrozila prizadevanja za mir v Ukrajini, ki so v zadnjih tednih znova dobila zagon. Meni, da bi lahko to celo pozitivno vplivalo na pogovore.

"Sporočilo Rusiji je, da reparacijsko posojilo ali zadolževanje EU - ena od obeh možnosti - povečuje ceno vojne zanjo in jo vabi za pogajalsko mizo, da bi končno našli mir," je povedala.

Dve možni rešitvi financiranja podpore Ukrajini, ki ju je mogoče po neuradnih informacijah tudi kombinirati, je Bruselj predstavil dva tedna pred vrhom voditeljev držav članic unije. Ti bodo skušali doseči dogovor o načinu financiranja.

N1 PODKAST S SUZANO LOVEC: Kaj se skriva na koncu petih minut neprekinjenega smeha?